restavracija ljubljana

Paviljon arhitekta in prof. Eda Mihevca je bil ob izgradnji leta 1971 zamišljen kot raster vitkih armiranobetonskih stebrov z vutami na katere je položena armiranobetonska plošča. Stebri so bili obloženi z belim, globoko špičenim kamnom, prostor pod streho pa je bil zenitalno osvetljen z okroglimi svetlobniki. Streha je previsevala velike steklene površine, ter jih s tem senčila. Leta 1986 je bil objekt prenovljen. Prenova je grobo posegla v zasnovo arhitekta Mihevca. Odprti del paviljona in osrednji atrij sta bila zaprta, spremenjena v večnivojski zabaviščni prostor. Objekt je dobil nove komercialne vsebine vezane na Portoroško promenado, na obmorski strani pa so bile dozidane zunanje sanitarije. Prenovo obalnega objekta Restavracija Ljubljana je vodila arhitektura njenega avtorja. Prej popolnoma neprepoznaven objekt se je očistilo in pokazalo, da je prvotna zasnova objekta skoraj v celoti ohranjena. Novi posegi so zasnovani montažno, v beli barvi in odmaknjeni od konstrukcije. Razen nujnih konstrukcijskih sanacij so v celoti prilagodljivi, zato bo mogoče posamezne lokale v prihodnosti brez večjih posegov manjšati, večati in združevati po potrebi … Dolgoročno je mogoče nove montažne elemente v celoti odstraniti in preko objekta Portorož ponovno povezati z morjem. Danes v paviljonu delujejo 4 trgovski prostori, 2 restavracija, slaščičarna s plažnim paviljonom. Prenova potrjuje izjemno prilagodljivost in trajnost Mihevčeve arhitekture. Preprosta konstrukcijska zasnova zlahka sprejema nove in nove funkcije. Z očiščenjem in prezentacijo ključnih arhitekturnih elementov: stebrov, vut, kamnitih oblog, „lebdeče horizontale“, vidnih betonov in svetlobnikov, ki tvorijo okvir novim dejavnostim, pa njena materialna in prostorska kvaliteta živi naprej.